Dan zadružnikov na 63. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2025

Gornja Radgona, 27. avgust 2025 – Zadružna zveza Slovenije je na tradicionalnem Dnevu zadružnikov, ki zaznamuje vsakoleten sejem AGRA, slavnostno podelila letna priznanja zadružnicam, zadružnikom, zadrugam in organizacijam, ki s svojim delom krepijo zadružništvo in razvoj slovenskega podeželja. Skupno je bilo podeljenih 29 priznanj v različnih kategorijah, dogodek pa je letos še posebej zaznamovala energija Mednarodnega leta zadružništva, ki ga je s pomembnim sporočilom »Zadruge gradijo boljši svet« razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije, Borut Florjančič, je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da nagrade niso le priznanje posameznikom, temveč potrjujejo moč sodelovanja in skupnosti: »Ko govorimo o nagrajencih, govorimo o zgodbah sodelovanja, odgovornosti in trdne vere v moč skupnosti. Prav zaradi vas zadružništvo ni zgolj zgodovina, temveč živ organizem, ki diha s podeželjem in ga vodi naprej. Letošnje Mednarodno leto zadružništva nas še dodatno spominja, da so vrednote sodelovanja, demokratičnosti in medsebojne pomoči univerzalne in ključne za prihodnost slovenskega podeželja.«

Podporo zadružnikom sta izkazala tudi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Ervin Kosi z besedami: »Medsebojno sodelovanje je ključnega pomena za krepitev kmetijskega sektorja. V zadnjem času se vse bolj zavedamo pomena zadrug, saj te zagotavljajo pridelke in surovine slovenskega porekla za predelavo, obenem pa prispevajo k obdelanemu in socialno varnemu podeželju. Kot najpomembnejšo vlogo zadrug vidim pri odkupu, pri pogajanjih, sklepanju dolgoročnih pogodb ter povezovanju vseh deležnikov v dobavni verigi s hrano.«

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, je poudaril pomen zadružništva za prehransko varnost in odpornost družbe: »Zadruge niso relikt preteklosti, temveč živ in sodoben steber slovenskega kmetijstva. So srce podeželskih krajev, ki temeljijo na solidarnosti, zaupanju in skupnem prizadevanju za boljši jutri. Prav zadruge zagotavljajo, da majhne družinske kmetije ostajajo konkurenčne, da se prenaša znanje in uvajajo trajnostne prakse. Geslo letošnjega leta – Zadruge gradijo boljši svet – dokazuje, da je medsebojna podpora moč, ne šibkost.«

Podeljenih 29 priznanj

Slavnostni dogodek je bil prežet z izjemnim občutkom povezanosti. Med nagrajenci so bila letos tudi društva kmečkih in podeželskih žena, ki s prostovoljnim delom, ohranjanjem kulturne in kulinarične dediščine ter medgeneracijskim sodelovanjem dokazujejo, da zadružni duh presega formalne okvire in bogati slovensko podeželje.

Priznanja so bila podeljena v več kategorijah – za trajen doprinos k razvoju zadružništva (10 priznanj), za prispevek k razvoju zadružništva (12 priznanj) ter jubilejna priznanja ob pomembnih obletnicah delovanja posameznih zadrug in organizacij: priznanje ob 25-letnici delovanja je prejela Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, priznanje ob 50-letnici delovanja Društvo podeželskih žena Gornja Radgona in Društvo kmečkih žena Žiri, priznanje ob 70-letnici delovanja Kmetijska zadruga Šaleška dolina, priznanje ob 80-letnici delovanja pa Kmetijska zadruga Metlika, Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi in Kmetijska zadruga Hoče.

Nagrajenci so za svoja posebna prizadevanja poleg priznanja oziroma plakete prejeli še arhivske zlatnike Deželne banke Slovenije.

_______________________________

O Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o.

60 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje preko 13.000 oziroma skoraj 50 % družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo kmetijske pridelke pretežno za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobrih 900 milijonov prihodkov, z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celeia, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2.700 ljudi, od tega jih 95 % zaposlujejo zadruge članice ZZS, ki predstavljajo 15 % vseh zadrug v Sloveniji. 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo produktivna in vitalna. Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da lokalno/regionalno odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev raznolike kmetijske dejavnosti.

Zadružna zveza Slovenije združuje:

• 5 000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v 3 zadružnih mlekarnah;

• 7 000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih;

• 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje;

• 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100 000 t žita;

• 2 zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 % bučnic in

• 5 zadružnih vinskih kleti, ki povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1 500 ha vinogradov in pridelajo 10 milijonov odličnih vin.

__________________

Dodatne informacije: Barbara Ahčin, 065 556 178, barbara.ahcin@zzs.si; dodatno gradivo in informacije o delovanju ZZS, naših dejavnostih in aktivnostih lahko najdete na naših spletnih straneh www.zzs.si in www.zadruzno.si.