Zadruge gradijo boljši svet: V Mednarodnem letu zadrug Zadružna zveza poudarja vlogo zadrug za vitalno podeželje in prehransko varnost Evrope

PORTOROŽ, 12. in 13. marec – Leto 2025 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za Mednarodno leto zadrug, ki poteka pod sloganom »Zadruge gradijo boljši svet«. Kongres Zadružne zveze Slovenije (ZZS) z naslovom »Dežela potrebuje podeželje«, ki je potekal 12. in 13. marca 2025 v Portorožu, predstavlja osrednji dogodek obeležja Mednarodnega leta zadrug v Sloveniji ter ključni dogodek zveze pri usklajevanju vizije in glavnih korakov prihodnosti. Dogodka so se udeležili vsi pomembni deležniki, ki so prisluhnili domačim in mednarodnim strokovnjakom ter razmišljanja združili v pomembna sporočila slovenskim odločevalcem na področju kmetijske politike.

Mednarodno leto zadrug gre razumeti kot globalno pobudo, ki priznava ključno vlogo zadrug pri soočanju z izzivi koncentracije kapitala, konkurenčnosti in globalizacije trgovine. Združeni narodi poudarjajo, da imajo zadruge, ki lokalnim proizvajalcem omogočajo skupen nastop na trgu, eno ključnih vlog pri pospeševanju doseganja ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030.

V Sloveniji so v pripravi pomembne spremembe več zakonov s področja kmetijstva in prehrane. V kontekstu tega je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v uvodnem nagovoru poudarila:

Na kongresu so sicer naslovili ključne teme, kot so vizija prihodnosti kmetijstva in prehrane v Evropi in Sloveniji, trajnost, konkurenčnost in vlogo zadružništva v agroživilskih verigah. Posebno pozornost so namenili tudi razvoju slovenske govedoreje. Dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštitutu Slovenije je povedal, da se bomo za uspešno prihodnost domače govedoreje morali soočiti s sledečimi izzivi: (1) izboljšati izkoriščanje lokalnih virov krme in zmanjšati porabo žit, (2) ohraniti prirejo mleka na hribovskih in gorskih kmetijah, (3) izboljšati rezultate pitanja in zmanjšati odvisnost od uvoza telet, (4) povečati prirejo ekološkega mleka in govedine. Ob teh ključnih gre navesti tudi izzive povečevanja deleža pašne in proste reje, izboljšanja počutja živali, izkoristka živinskih gnojil, ugleda slovenskega mleka in govedine ter ohranjanja zainteresiranosti rejcev za rejo govedi.

Svoje poglede na prihodnost in ključne korake oblikovanja kmetijskih politik doma in v Evropi so združili mnogi domači in gostujoči strokovnjaki, med drugim tudi Wolfgang Burtscher, generalni direktor DG AGRI pri Evropski komisiji, in Florentin Bercu, podpredsednik združenja evropskih kmetijskih zadrug Cogeca. Wolfgang Burtscher je podal širšo vizijo evropskega kmetijstva in prehrane ter ob tem poudaril, da je prehranska varnost postala ena od političnih prednostnih nalog EU in vsake države članice.

Florentin Bercu, podpredsednik evropske organizacije kmetijskih zadrug Cogeca je izpostavil evropski kooperativni pogled na zagotavljanje pravičnega položaja in konkurenčnosti kmetov skozi zadružni model. »Verjamem, da je moč sodelovanja v zadrugah ključna za zagotavljanje pravičnega položaja in konkurenčnosti evropskih kmetov. Trenutno nimamo poštene verige kmetovanja, kmetje so prepogosto prisiljeni v prodajo pod proizvodnimi stroški, soočajo se z mnogimi drugi izzivi.« Zato je nujno doseči pravičen dogovor o konkurenčnosti, ki bo omogočil kmetom, da s skupnimi močmi in skozi zadružni model okrepijo svoj položaj na trgu in zagotovijo prihodnost evropskega kmetijstva, povzema.

Prihodnosti slovenske kmetijske politike se je podrobneje posvetila Maša Žagar, generalna direktorica, Direktorat za kmetijstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predstavila konkretne načrte in zakonodajne predloge, ki bodo spodbudili razvoj zadrug in njihovo vključevanje v prihodnje agroživilske verige. Pred nami je celovita in precej obsežna prenova kmetijske in prehranske zakonodaje, ki bo uvedla nov pristop in modernizacijo zakonodaje, predvsem z namenom preseganja zdajšnje slabe preglednosti in zapletenosti zakonodaje, katere pomanjkljivosti so še v odsotnosti hierarhije ciljev in prioritet, ter neprepoznavanju kmetijstva kot dela širšega kmetijsko-prehranskega sistema. Nov Zakon o kmetijstvu bo med drugim prinesel jasno opredelitev trajnostnega kmetijstva in kmetijskih gospodarstev ter novo kategorizacijo le-teh, celovito bo uredil tudi področje podnebnih sprememb. Poleg omenjena zakona bodo prenovljeni še Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o varni hrani in krmi, Zakon o zdravju živali ter Zakon o zaščiti živali, prvič v zgodovini pa bomo dobili tudi Zakon o hrani, ki bo zagotovo začel tudi nujno potrebo razpravo o potrošništvu in potrošniških navadah.

Izpostavil je katastrofalnost položaja srednje velikih kmetij v Sloveniji in poudarja, da jih je politika, kljub temu, da so ključni za doseganje ciljev prihodnosti, zaobšla. Za doseganje vizije nekega novega modela, ki se ustvarja, namreč potrebujemo stabilne verige, ki pa jih gradijo le zadruge. »Potrebno jim je dodati še strateško vlogo, jih priznati kot ključnega strateškega deležnika, zagotavljati morajo logistiko, komercialo, marketing, tržne strategije itd., da razbremenijo tiste, ki danes nastopajo in sami iščejo dodano vrednost na trgu, in so ključni za dobavljanje surovine za predelovalno industrijo.«

Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je izpostavil potrebo po dolgoročni strategiji, ki bo pripravljena za posamezne sektorje, za naslednjih 30 let.

To gre razumeti kot spodbudo za nadaljnje korake, prvega med njimi predsednik ZZS vidi v smeri zmanjševanja administrativnih postopkov in odločnejših podpor. »Potrebujemo reforme, ki bodo kmetom omogočile konkurenčno pridelavo hrane ob hkratnem spoštovanju okolja. Manj birokracije, več podpore inovacijam in novim tehnologijam, ki lahko združujejo ekološke in ekonomske cilje. Kot tudi zakonodajo, ki bo spodbujala sodelovanje kmetov v zadrugah in jim omogočala večjo zaščito pred tržnimi tveganji.«

Električna energija in visoki stroški omrežnine zadnje leto belijo lase večini med nami, podjetjem in kmetijstvu pa verjetno še najbolj. Kmetijstvo je velik porabnik in hkrati že velik proizvajalec elektrike, zato smo se tej problematiki posvetili drugi dan kongresa. Za dober uvod v debato so poskrbeli gostitelj, Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, mag. Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo s predstavitvijo zakonodajnega vidika ustanavljanja energetskih skupnosti in mag. Andreja Šajna, direktor razvoja in produktov GEN-I s predstavitvijo, kako delujejo samooskrbe skupnosti, ki so priložnost za zadruge.

Za debato o tem, kako omiliti visoke stroške elektrike, v večji meri izrabiti že obstoječe elektrarne na kmetijah in uporabiti najbolj primerne rešitve za dosego stroškovno ugodnejše in tudi cenovno stabilnejše elektrike smo že z uvodnima predavanjema dobili kar nekaj izhodišč, ki smo jim natančneje posvetili tudi v okviru okrogle mize, kjer so bili sogovorniki Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Sandi Kavalič, član uprave GEN-I ter vodja Službe za upravljanje s tveganji, Goran Živec, podjetnik, predsednik Energetske zadruge Gmajna in Branko Valenko, direktor Kmetijske zadruge Ptuj, kjer razmišljajo o energetski skupnosti.

60 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje 13.500 oziroma skoraj 50 % družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo pretežno za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobro milijardo prometa skupaj z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celea, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2.700 ljudi, od tega 95 % kmetijko-gozdarske zadruge članice ZZS, ki predstavljajo pretežen del kmetijskih zadrug v Sloveniji in samo 15 % vseh zadrug (tudi iz drugih dejavnosti). 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo aktivna, dostopna prebivalstvu in razvita. Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev diverzificirano dejavnost.

Zadružna zveza Slovenije združuje:

• 5000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v 3 zadružnih mlekarnah;

• 7000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih;

• 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje;

• 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100.000 t žita;

• 2 zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 % bučnic in

• 5 zadružnih vinskih kleti, ki povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1.500 ha vinogradov in pridelajo 10 milijonov odličnih vin.