Kolegij predsednikov in direktorjev zadrug članic Zadružne zveze Slovenije 2022

Na vsakoletnem decembrskem kolegiju se zadružnikom predstavi pregled dogodkov in aktivnosti vseh oddelkov ZZS, naredi se analiza in ocena doseženih rezultatov. Hkrati je kolegij tudi priložnost, da se v pogovoru prediskutirajo odprte problematike in teme slovenskega kmetijstva ter predstavijo načrti in planirane aktivnosti v prihajajočem letu.

Domačnost, povezanost, prihodnost

Zbrane je na začetku nagovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič; leto 2022 je bilo usmerjeno v obeleževanje dveh obletnic - 150 let zadružništva na Slovenskem in 50 let ustanovitve ZZS.

Poudaril je, da so zadruge kljub vsem krizam močne in uspešne, da so v letu 2022 izvedle kar nekaj investicij v silose, sušilnice, prodajne enote na podeželju in z digitalizacijo posodobile poslovanje. Večina zadrug stopa v leto 2023 s stabilnim poslovanjem in dobrimi poslovnimi rezultati.

Veseli ga, da zadruge zaupajo ZZS in da sodelujemo pri premagovanju izzivov, s katerimi se srečujemo. Zahvalil se je članom upravnega in nadzornega odbora, članom strokovnih odborov za sodelovanje ter ekipi ZZS za opravljeno delo.

Za leto 2023 bo slogan ZZS kljub nepredvidljivosti, ki je na številnih področjih - vremenski ekstremi, energetska kriza, cene surovin - postala konstanta, optimističen: domačnost, povezanost, prihodnost.

• Domačnost. Toplina domače kuhinje je dobrina, h kateri se vedno vračamo in jo spoštujemo. ki nam je vsem blizu in jo vsi spoštujemo.

• Povezanost. Družina je vrednota, ki nas povezuje in na katero smo ponosni.

• Prihodnost. Obetavna prihodnost je cilj, h kateremu stremimo in ga sooblikujemo.

Prehranska varnost v primežu zelenega dogovora in negotovosti na trgu surovin in energentov

Evropski poslanec Franc Bogovič je v svojem predavanju predstavil izzive s katerimi se srečuje kmetijstvo v Sloveniji in Evropski uniji. Posebej je izpostavil zastavljene cilje v okviru »Zelenega dogovora«, strategije »Od vil do vilic«, strategije EU za biotsko raznovrstnost, vpliv krize covid 19 in ruske agresije na Ukrajino ter posledice predloga uredbe SUR v zvezi s trajnostno rabo FFS.

Za slovensko kmetijstvo, ki je v primerjavi z intenzivnem kmetovanjem v zahodno in severno evropskih državah, že zdaj bistveno bolj trajnejše in ekološko naravnano, bi uredba lahko imela katastrofalne posledice. Nujna je strokovna presoja na nivoju posameznih držav, članic EU.

Poudaril je, da ne smemo dovoliti, da nam pogoje za kmetovanje postavljajo strokovnjaki, ki niso s področja kmetijstva. Vsi deležniki slovenskega kmetijstva se moramo poenotiti glede naših stališč in ciljev, imeti jasno strategijo, kakšno kmetijstvo želimo in postati aktiven kreator evropske kmetijske politike.

Okrogla miza in razprava z udeleženci

V okviru okrogle mize so Tatjana Buzeti državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Franc Bogovič evropski poslanec in Borut Florjančič predsednik ZZS spregovorili predvsem o problematika predloga Uredbe EU o trajnostni rabi pesticidov ter o varovalnih pasovih ob izsuševallnih jarkih in vodotokih. Državna sekretarka Tatjana Buzeti je predstavila aktivnosti MKGP v zvezi z omenjeno uredbo glede FFS.

Ustanovili so delovno skupino, ki že pripravlja v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami oceno vplivov za Slovenijo, ki bo opravljena predvidoma do konca februarja 2023. Prvi izsledki so pokazali, da bi bila najbolj prizadeta zavarovana območja. Evropska komisija mora na zahtevo 20 držav članic, med katerimi je tudi Slovenija, opraviti celovito oceno vplivov za posamezne države, ki bo obsegala vplive na kmetijstvo, prehransko varnost, na ekonomski in socialni vidik.

Predsednik ZZS je v zvezi z zahtevo po zmanjšanju uporabe FFS povedal, da je Slovenija v preteklih letih v veliko večji meri kot nekatere druge države zmanjšala porabo FFS in ni prav, da se zahteva od vseh držav članic v prihodnje enako nadaljno zmanjšanje.

V zvezi z varstvenimi pasovi ob vodotokih za izvajanje strateškega načrta je povedal, da imajo nekatere države manj stroge predpise in so lahko ti pasovi ob uporabi andidriftnih šob pri nanašanju FFS, še manjši. Varovalni pasovi za izvajanje naj bi po nekaterih ocenah v Sloveniji obsegali okrog 10.000 ha kmetijskih površin.

Državna sekretarka Tatjana Buzeti je povedal, da MKGP dela analizo vseh kmetijskih zemljišč glede na vrsto rabe in vseh režimov rabe. Širina varovalnih pasov je bila določena v Zakonu o vodah. Novost so samo zahteve za izsuševalne jarke in prepoved preoravanja.

Franc Bogovič je opozoril še na neugodno starostno strukturo lastnikov kmetij v Sloveniji kot tudi v EU, zato ni ustrezno, da se kmetom nalaga vse večja administrativna bremena. Poudaril je, da male kmetije ohranjajo trajnostni model kmetovanja in ohranjajo zdravo okolje.

Slovenskega zelenega turizma ne bo brez obdelane krajine, odlične hrane in vin. Ta multifunkcijska vloga kmetijstva je zelo pomembna in je premalo poudarjena. Kmetijstvo ne more nase sprejemati vse odgovornosti za klimatske spremembe.