Slovensko zadružništvo bo prosperiralo, se razvijalo in bo pomembno gonilo razvoja tudi v prihodnje!

Zadružniki na Kongresu Zadružne zveze Slovenije obeležili 150-letnico zadružništva in 50-letnico ponovne ustanovitve ZZS – Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor podprl zadružna razmišljanja - Posebno priznanje za izjemen prispevek k razvoju zadružništva prejela Simon Toplak in dr. Franci Avsec - Ljubljana na ulicah mestnega jedra spoznala zadružniške dejavnosti – Mestna hiša gosti razstavo o 150-letni zgodovini zadružništva na Slovenskem

LJUBLJANA, 10. junij 2022 – V ljubljanskem mestnem jedru je včeraj živelo zadružniško vzdušje. Zadružna zveza Slovenije je na vsakoletnem Kongresu Zadružne zveze Slovenije, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, obeležila 150-letnico zadružništva in 50-letnico ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Slavnostno dogajanje je nadgradila z dogajanjem na Stritarjevi ulici v Ljubljani, kjer je predstavila ponudbo in dejavnosti svojih zadrug članic. Na kongresu, ki je v GH Union združil prek 150 zadružnikov, predstavnikov in članov zadrug iz cele Slovenije, je prevladovala ena misel: zadružni sistem je poslovni model prihodnosti; zgrajen na trdnih temeljih solidarnosti, povezovanja, pomoči ter usmerjen v trajnostno prihodnost.

Letošnji Kongres ZZS je ključno sporočilo usmeril v pomen zadružništva v Sloveniji. V luči obeh obletnic, katerima so se v ZZS poklonili z uvodno slavnostno akademijo ter ob tem izpostavili zahvalo vsem zadružnikom, ki skrbijo za stabilnost našega kmetijstva. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je ob tem izpostavil:

»Zadruga je edina poslovna oblika v 100 % lasti in upravljanju ter nadzoru kmeta člana. Če hočemo, da zadruge uspešno opravljajo svojo vlogo, zahtevamo še močnejšo podporo. Naložbe v živilsko-predelovalno industrijo so izredno drage in se težko povrnejo. Če ob tem predelava, kot mora v trajnostnih kratkih verigah, temelji le na lokalni surovini in ne ceneni, borzni surovini s tujih trgov, nas to še dodatno bremeni. Zato morajo biti slovenske zadruge investicijsko močneje podprte, da si bodo lahko zgradile ključno infrastrukturo: večje in sodobnejše živilsko-predelovalne obrate, zmogljivejša skladišča, silose in hladilnice ali nenazadnje trgovsko verigo, s katero bodo lahko »vstopile v mesto« in na sodoben način nagovorile kupca. Brez močne naložbene injekcije ne bo napredka in prerazporejanja vrednosti na začetek verige, h kmetu,«

je poudaril Florjančič, ki je zadovoljen tudi s pregledom preteklega leta ter vloge ZZS pri soustvarjanju kmetijske politike.

»Narejeni so pomembni koraki v smeri strateških povezovanj na nabavnih trgih, v obstoječi Program razvoja podeželja in v strateški načrt skupne kmetijske politike do 2027 smo uspešno umestili namenska sredstva za kolektivne naložbe v distribucijske centre zadrug. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s to začetno gesto pokazalo, da vendarle prepoznava pomen zadrug za horizontalno povezovanje kmetov in njihovo uspešno integracijo v vertikalne verige,«

je izpostavil le nekaj dosežkov, prepričan, da bo slovensko zadružništvo prosperiralo, se razvijalo in bilo pomembno gonilo razvoja tudi v prihodnje.

60 kmetijsko gozdarskih zadrug članic Zadružne zveze Slovenije, v katerih je povezanih 13.500 družinskih kmetij in zaposlenih 2.600 delavcev, skupaj ustvari skoraj 700 milijonov evrov letnih prihodkov. Te številke in ti posamezniki ustvarjajo sistem najkrajših možnih dobavnih verig od vil do vilic. Ta sistem zagotavlja slovensko poreklo pridelkov in surovin v nadaljnji predelavi, podeželje obdelano, slikovito in socialno varnejše.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na slavnostni akademiji Zadružni zvezi Slovenije ob 150-letnici organiziranega zadružništva v Sloveniji ter 50-letnici ponovne ustanovitve ZZS podelil zahvalo predsednika za nenadomestljivo vlogo za razvoj slovenskega podeželja in za skrb za povezovanje ljudi, ki s podeželjem živijo. Ob tem je zadružništvu izkazal spoštovanje ter poudaril:

»Kmetje, ki jih je v zgodovini trdo preizkušala vsaka doba, so se tega zavedali še na posebej stvaren način. Nastanek prvih zadrug je bil rezultat negotovih razmer in nezmotljive kmečke logike: preprosti, večinoma nešolani ljudje so z njim postavili poslovni sistem solidarnosti in sodelovanja, za katerega se danes zdi, da bo prav mogoče postal poslovni model prihodnosti. Ne gre drugače, kot da na dosežke, ki jih imate za seboj, gledamo z velikim občudovanjem!« in dodal: »Zasluge za to, da je življenje na podeželju danes vse bolj privlačno, pripisujem tudi vam. Z vztrajnostjo in neuklonljivo voljo, predvsem pa z ljubeznijo do rodne grude, ste za slovensko podeželje in za ljudi, ki tam žive, naredili, kar je bilo treba in mogoče.«

Kongres je sicer v tem jubilejnem letu potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Čestitke je zadružništvu na kongresu izrekel tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič ter zadružništvu zaželel uspešen razvoj tudi v prihodnjih letih. »Vlogo zadrug vidimo v odkupu, pogajanju, sklepanju dolgoročnih pogodb in kot ključen del povezovanja vseh deležnikov v dobavni verigi.« Izpostavil je tudi, da bi zadružne trgovine, povezane v blagovno znamko lahko delovale kot pomemben igralec na trgu.

Podelili jubilejna priznanja za življenjsko delo za uveljavljanje zadružne ideje v Sloveniji.

Med še posebej čustvenimi trenutki današnjega kongresa je bila tudi podelitev posebnih jubilejnih priznanj. Prejela sta ju Simon Toplak in dr. Franci Avsec.

Simon Toplak je zadružništvu in kmetijstvu posvetil 60 let svojega dela. Zavezan je bil napredku slovenskega kmetijstva in zadružništva in s funkcijami, ki jih je opravljal, prispeval k ponovni ustanovitvi Zadružne zveze Slovenije, k razvoju kmetijstva, podeželja in ohranjanju kulturne dediščine.

Dr. Franci Avsec je v 38 letih nepretrganega dela na Zadružni zvezi Slovenije na pravnem področju pomagal pri reševanju raznovrstnih organizacijskih, poslovnih, premoženjskih in drugih vprašanj Zveze in njenih članic. Sodeloval je pri oblikovanju strokovnih podlag za številne zakonske predpise, ne samo na področju zadružništva.

Kakšna je vloga zadružništva danes doma in po svetu?

Na kongresu so spregovorili tudi o vlogi, ki jo ima kmečko zadružništvo danes, ko se lomijo in spreminjajo družbeni red ter vrednote in ko se soočamo s podnebno krizo, globalno zdravstveno krizo, vojno. V svojem predavanju je prof. dr. Emil Erjavec opozoril na vlogo zadružništva kot pogoju in vzvodu za razvoj slovenskega kmeta in kmetijstva. Izpostavil je, da kmetje z vključitvijo v zadrugo dobijo mnoge koristi; od boljšega dostopa do trgov, nižjih obratovalnih stroškov, boljše upravljanje tveganj do demokratičnega upravljanja. »Skozi celotno zgodovino je bilo uspešnost zadružništva odvisna od tega, kako sposobne so bile zadruge prepoznati koristi in omejiti slabosti za kmeta,« je poudaril Erjavec.

V zadnjem stoletju so imele evropske kmetijske zadruge ključno vlogo pri razvoju in krepitvi kmetijskega sektorja in prehranskih verig v Evropi. Njihova glavna naloga je zagotavljanje uspešnega, inovativnega in konkurenčnega kmetijstva ter kmetijsko-živilskega sektorja Evropske unije, ki zagotavlja prehransko varnost pol milijarde ljudi po vsej Evropi. COGECA, kot krovna organizacija EU, ki predstavlja okoli 22.000 kmetijskih zadrug in katere članica je tudi ZZS, je imela in še vedno ima ključno vlogo pri zastopanju in spodbujanju stališč evropskih kmetijskih zadrug pred evropskimi institucijami in nosilci odločanja.

Predsednik Evropskega združenja zadrug Cogeca Ramon Armengol je na kongresu čestital Zadružni zvezi Slovenije za oba jubileja ter v svojem predavanju opozoril na vlogo evropskih kmetijskih zadrug pri krepitvi kmetijskega in živilskega sektorja.

Oba jubileja je ZZS obeležila še s številnimi drugimi aktivnostmi:

• Priložnostna znamka. Slovenski zadružni tradiciji se je poklonila tudi Pošta Slovenije, ki je 27. maja 2022 izdala priložnostno znamko »150-letnica zadružništva na Slovenskem«. Priložnostni paket sestavljajo: znamka, priložnostni ovitek ter žig prvega dne, ki je bil 27. maja v uporabi samo na pošti v Ljutomeru, kjer je bila pred 150 leti ustanovljena prva zadruga.
• Dogajanje Zadruge v mestu. Na Stritarjevi ulici v Ljubljani je ZZS predstavila dejavnosti in ponudbo svojih zadrug članic. Med stojnicami so se obiskovalci sprehodili in odkrivali zadružne mlečne izdelke, meso in mesne izdelke, sadje in zelenjavo, krompir, tradicionalne pekovske izdelke iz zadružnih žit, izbrana zadružna vina, pa tudi lesne izdelke.
• Mobilna razstava zgodovine zadružništva z naslovom »Kmetijske zadruge ščitijo prebivalstvo na deželi«. Razstava je premierno predstavitev doživela v ljubljanski Mestni hiši – tam gostuje do 12. junija, nato pa se poda na pot po celi Sloveniji. Do sredine prihodnjega leta bo gostovala na različnih institucijah, ki delujejo na področju kmetijstva, na izobraževalnih ustanovah, usmerjenih v področje kmetijstva, ob obletnici ustanovitve prve hranilno-kreditne zadruge v Ljutomeru, ki jo obhajamo septembra, pa bo na ogled tudi v Državnem Svetu.
• V pripravi je izdaja monografije o zgodovini zadružništva na Slovenskem. Zadružna zveza Slovenije je v ponedeljek z Inštitutom novejše zgodovine podpisala pogodbo za izvedbo projekta priprave monografije o zgodovini zadružništva na Slovenskem. Predviden zaključek projekta je konec leta 2023.

Dodatne informacije:

Alenka Marjetič Žnider, vodja Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo, alenka.marjetic.znider@zzs.si