PODČETRTEK, 14. oktober – Deset kmetijskih in gozdarskih zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije (ZZS), je v prostorih Hiše vin Emino na današnji ustanovni skupščini Združenja kmetijskih zadrug K10+, gospodarsko interesnega združenja (GIZ K10+) postavilo pravne temelje za skupni nastop na nabavnih trgih, s čimer želijo za slovenske družinske kmetije in njihove zadruge ustvariti konkurenčnejše poslovno okolje. Pri svojem osnovnem namenu, t.j. pospeševanju koristi svojih članov – kmetic in kmetov, želijo zadruge postati učinkovitejše. Za prvega direktorja so članice imenovale Stanka Tomšiča, direktorja KZ Trebnje-Krka. Članstvo v GIZ K10+ je odprto tudi za ostale kmetijsko gozdarske zadruge.

Osnovni namen zadrug je pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Kmet v zadrugi nastopa kot ustanovitelj, upravljavec, dobavitelj in kupec hkrati. Torej tisti, ki sistem sam oblikuje, ga razvija, nadgrajuje z vizijo in poslanstvom ustvarjanja socialno boljšega in bolj produktivnega okolja hkrati. V ZZS je vključenih 60 kmetijsko gozdarskih zadrug, ki so samostojni poslovni subjekti, ki skupaj združujejo preko 13.200 družinskih kmetij in na podeželju ustvarijo 2.600 stabilnih delovnih mest. Deset kmetijsko gozdarskih zadrug se je z današnjo ustanovitvijo GIZ K10+, ob upoštevanju konkurenčnopravnih pravil, zavezalo medsebojno aktivno sodelovati. S skupnim nastopom na nabavnih trgih z repromaterialom oziroma v razmerju do dobaviteljev si bodo zadruge prizadevale doseči ugodnejše pogoje poslovanja, zlasti v smislu ugodnejših nabavnih cen ter doseganja boljših komercialnih pogojev blaga in storitev.

Borut Florjančič, predsednik ZZS je izpostavil:


Zlasti v trenutnih razmerah izjemne rasti vhodnih stroškov v kmetijstvu (mineralna gnojila, krmila, energija, …) in porušenih razmerjih moči med deležniki v verigi vrednosti, ki se kaže s prerazporejanjem dobička na konec verige, je poslovno povezovanje zadrug s stališča zniževanja stroškov pridelave in reje za svoje člane in družinske kmetije izjemnega pomena. Ambicija za prihodnost mora biti aktivno sodelovanje na nivoju primarne kmetijske pridelave in na prodajnih trgih, vključno z razvojem maloprodajnih enot v primestnih in mestnih okoljih
Borut Florjančič
predsednik ZZS

»Namen ustanovitve GIZ K10+ je v še intenzivnejšem povezovanju zadrug na področju nabave ter morda v nadaljevanju tudi prodaje. Povezane zadruge bomo lahko še močneje nastopale napram našim dobaviteljem, ter suvereno zastopale naša stališča napram našim partnerjem ter drugim organom.

Zadrug, ustanovnih članic GIZ K10+ je deset, vendar kot pove ime samo, smo odprte za prostovoljne pristope ostalih kmetijsko gozdarskih zadrug. Združenje bo delovalo po principu enakovrednih partneric, ki praviloma odločitve sprejemamo s konsenzom, pri čemer usklajevanje odločitev izhaja iz odprtega in iskrenega dialoga med članicami. Verjamemo, da bomo zadruge skupaj lahko še močneje uresničevale naš ustanovni namen, ki je v povečevanju gospodarskih koristi naših članov. Tako povezane zadruge želimo postati še bolj konkurenčen in še boljši ponudnik blaga in storitev do svojih članov in družinskih kmetij,« je poudaril direktor GIZ K10+ Stanko Tomšič.

Ustanovne članice GIZ K10+, ki so predhodno uspešno sodelovale že v obliki konzorcijskega sodelovanja so:

  • Kmetijska zadruga Šmarje, z. o. o.;
  • Kmetijska zadruga Šentjur, z.o.o.;
  • Kmetijsko gozdarska zadruga Slovenske Konjice, z. o. o.;
  • Kmečka zadruga Sevnica, z. o. o.;
  • Kmetijska zadruga Trebnje-Krka, z. o. o.;
  • Kmetijska zadruga Izlake, z. o. o.;
  • Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o.;
  • Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga z. b. o.;
  • Kmetijska zadruga Medvode, z. o. o.;
  • Kmetijsko gozdarska zadruga Litija, z. o. o.

Združenje si bo prizadevalo za uveljavljanje skupnih interesov članic, pospeševalo dejavnosti članic predvsem na področju nabave in prodaje trgovskega blaga in storitev, uveljavljalo skupne interese na področju trgovanja s kmetijskimi pridelki, v sodelovanju z ZZS zastopalo skupne in posamezne interese članic pri državnih organih in drugih organizacijah, skrbelo za uveljavljanje in utrjevanje položaja slovenskega kmetijstva ter opravljalo druge naloge in aktivnosti, ki so v skupnem interesu članic in vodijo k napredku kmetijstva ter zadružništva kot kmetijske gospodarske panoge.

Preberite tudi

Slovenskega kmeta med krizo ne moremo pustiti samega

Zadružna zveza Slovenije letos obeležuje 150. obletnico organiziranega zadružništva na Slovenskem. V časopisu Kmečki glas preberite intervju s predsednikom Borutom Florjančičem, ki verjame, da je zadružništvo pravi poslovni model za krepitev slovenskega kmetijstva.

Preberi več